konec dober vse dobro

zaradi lažjega pregleda sem celotno vsebino preselil na tale blog: http://blog.peterkamnicar.com/ !

od danes naprej bom objavljal poste samo na zgornjem naslovu!

se vidimo tam! :-)

-5er
www.samozamoske.com

ljudje smo zelo omejena bitja

ljudje prejmemo iz okolja 2 milijona bitov informacij na sekundo, ki jih potem prefiltriramo, skozi prepričanja, vrednote, meta-programe, odločitve in spomin na 134 bitov…sprašujem se kakšne filtre (prepričanja, vrednote, meta-programe, odločitve, spomin) ima bill gates, da je njegova kvaliteta življenja tako zelo različna od mojega?...:-)

ja no, mogoče pa niti ni…:-)

nobeden od nas ne živi v realnosti…živimo v, kar mislimo, da je realnost…toda to je v resnici samo naša subjektivna percepcija realnosti…

vsak je verjetno že slišal kaj pravijo: "resnica je v očeh opazovalca"…

ljudje zaznavamo svet skozi 5 glavnih čutil…vid, sluh, dotik, okus in voh…

si vedel, da obstaja fizično okolje, ki leži izven meja teh 5 zaznavnih kanalov…

na primer…slušne valove pod 20 cycles per second ali nad 20.000 cycles per second človek enostavno ne more zaznati…

ali pa vid…človek je sposoben zaznati vidne valove samo znotraj 380-680 milimikronov…valove pod ali nad to številko človeško oko ne more zaznati…

temu pravijo nevrološki filtri…obstajajo pa še socialni in individualni filtri…

o družbenih filtrih kdaj drugič…danes raje o individualnih filtrih…

ljudje s svojimi besedami opisujemo svoj model sveta (kdo in kaj smo v resnici)…in s tem ko ga opisujemo ga tudi ustvarjamo…zato previdno izbiraj besede…:-)

zakaj ljudje trpijo in zakaj je svet tako omejen?…

kar so ugotovili je, da ni svet tisti, ki je omejen, ali da ljudje ne bi imeli možnosti izbire, ampak da ti ljudje blokirajo sami sebe, da ne vidijo možnosti, ki so jim odprte in/ali ki jim niso odprte…

kako je mogoče, da različni ljudje, izpostavljeni istemu svetu, imajo tako različne izkušnje tega sveta?...ne boš verjel ali razlike so samo v tem, kako bogat model sveta imajo ljudje…kako bogati so/smo v glavi…:-)

vedno mi je bila izjemno zanimiva zgodba dveh bratov, ki sta skupaj odraščala v istem domu (revščina), z istimi starši (oče alkoholik, fizično-psihično nasilje, mati, hja tudi nič pametnega), imela skoraj identično vzgojo in izkušnje (prebijali so se skozi življenj, živeli iz dneva v dan, iz rok v usta), toda njuna življenska pot je šla v popolnoma različne "kraje"…

eden je postal podoben očetu…alkoholik, narkoman in pa stari znanec policije…drugi uspešen poslovnež in srečno poročen z dvema otrokoma…

ko so ju vprašali, "kako to, da imata tako življenje?"…presenetljivo sta oba odgovorila popolnoma enako: "kako ne bi, ob takem očetu, ob taki družini, ob taki vzgoji kot sem jo imel!"…

ljudje se ne vedemo direktno glede na svet v katerem živimo, ampak si ustvarimo model, zemljevid, predstavo tega sveta, ki potem vodi naše vedenje…obstaja razlika med svetom in našo izkušnjo tega sveta…

te naše predstave, zemljevidi o svetu potem določajo kakšne bodo naše izkušnje sveta, kako bomo zaznavali svet okrog nas, kakšne izbire bomo videli, kako bomo gledali na ljudi itd…model, zemljevid je samo predstava realnosti in ni realnost…

in da bi še lažje razumeli, kako to, da nekateri ljudje nadaljujejo s trpljenjem in bolečino, je pomembno za nas da razumemo, da ti ljudje niso slabi, bolni ali neumni…v bistvu, izbirajo odločitve ali izbire najboljše, ki se jih zavedajo, najboljše izbire ki so jim na voljo v njihovem modelu sveta…

z drugimi besedami, vedenje ljudi, ne glede na to kako čudno je na prvi pogled, ima smisel če nanj gledamo v kontekstu izbir, ki jih vodi njihov model sveta…

uf, kako se to učeno sliši…:-)

torej procesi, ki ležijo za človekovim vedenjem, so isti procesi ki nas lahko blokirajo pri rasti, če zamenjujemo model sveta z realnostjo ali pa z njihovo pomočjo rastemo in se razvijamo…

identificirali so 3 mehanizme s katerimi lahko to počnemo (ja, to počnemo VSI):

POSPLOŠEVANJE je proces kjer je določen element ali del iz človekove izkušnje izvzet in začne predstavljat celotno kategorijo v kateri je ta človekova izkušnja samo primer…

roko daš na vroč štedilnik, se opečeš in nato to posplošiš na to, da se vročih štedilnikov ne smeš dotikat…pametno, a ne…:-)

lahko bi celo posplošil tako, da bi si rekel, "vroči štedilniki so nevarni in nikoli več ne bom v istem prostoru z vročim štedilnikom"…well, to bi bilo very stupid…:-)

BRISANJE je proces, kjer selektivno posvečamo pozornost določenim dimenzijam, delom naše izkušnje in izločimo ostale…

ker če to ne bi počeli bi se nam zmešalo…zdaj ko to pišem sem osredotočen samo na pisanje…iz tega dejanja sem izbrisal bitje ure na steni, bitje srca, zvok avtomobilov, ki švigajo mimo hiše itd…

POPAČENJE je proces, ki nam omogoča premik ali spremembo v izkušnji naših zaznavnih informacij…en tak primer je domišljija…

se ti je že kdaj zgodilo, da si nekomu povedal samo 1 stavek…ta nekdo pa je potem (popačil tvoje besede tako da je) DODAL še svoje 3 stavke…ki so popolnoma spremenili tvoj stavek in pa pomen tvojih besed…:-)

kreativni ljudje in ljudje, ki so relativno uspešni v svetu, so ljudje ki imajo bogat model sveta…zelo bogato predstavo sveta…v kateri zaznavajo zelo širok rang možnosti v izbiri njihovih dejanj/akcij…

semper fidelis
-5er
blog.peterkamnicar.com

ps: VSAK si ustvarja svoj svet…ja, to se sliši zelo strašno…uuuuu…:-)…vzemi čopič in barve in si naslikaj kako želiš živeti…naslikaj si raj in uživaj v njem…lahko naslikaš tudi pekel, samo potem ne krivi mene/države/vremena/soseda…:-)

pps: merske enote za slušne in vidne valove nisem šel posebej preverjat…zaupam svojim zapiskom…:-)

moderna akupunktura: namesto igel prsti

predstavljaj si, da si v čustvenem pretresu, in da si se ga sposoben rešiti v parih minutah…

predstavljaj si, da imaš težave s kroničnim stresom, da si odvisen od nikotina, da si paraliziran od strahu pred pajki na primer, a toda v trenutku lahko spremeniš te in podobne probleme…

odgovor na takšna in ostala negativna čustva v tvojem življenju je čudovita tehnika imenovana thought field therapy aka TFT…

za kaj sploh gre?...

TFT je sistem, ki se loti in odpravlja vzroka tvojega problema…pa naj bo to kakršnakoli fobija, jeza, slaba navada/razvada, tesnoba, krivda, žalovanje ali ne vem kakršnakoli travma…

ta negativna čustva predstavljajo zgoščene informacije v obliki energije, ki ji v TFT-ju pravijo thought field…

in aktivna informacija v tej thought field povzroča neprijetnosti v tvojem življenju, tako da prekinja/razbija pretakanje energije v telesu…kar povzroča psihološki preobrat, ki sabotira tvojo čustveno blagostanje…

in ključna zadeva v zdravljenju teh problemov, je vplivati na to telesno bioenergijsko polje tako da tepkaš (rahlo udarjaš s prsti po točno določenem algoritmu) na točno določene točke na telesu, ki so locirana na energijskih meridianih…

avtor te izjemne in revolucionarne metode zdravljena raznoraznih psiholoških težav je roger callahan…

gospod je (bil) pionir v kognitivni terapiji in klinični hipnoterapiji…ki pa je istočasno bil razočaran nad moderno psihoterapijo…občutek je imel da moderna psihoterapija pušča paciente na cedilu…

karkoli je zdravil, od depresije, fobij ali problemov v partnerski zvezi, zdelo se mu je, da je večina pacientov dobesedno leta in leta bila ujetih v predragi psihoterapevtski obravnavi…v nedogled so govorili o svojih problemih…boleče podoživljali svoje travme…ponavadi krivili druge ljudi ali okoliščine za svoje težave…itd…

in na koncu ni bilo nobenega izboljšanja…ne samo da so se vrteli v začaranem krogu, celo bolj globlje so padli v to svojo čustveno zagato…

in v iskanju nekaj novega (verjel je, da obstaja boljši način/boljša pot) je nastala TFT…

zdaj, kako to zgleda v praksi…paul mckenna prikazuje javno demonstracijo:

kot je razvidno iz videa, zadeva deluje po določenem zaporedju (algoritem) rahlih udarcev s prsti na točno določene točke na telesu, ki jih baje uporabljajo tudi v akupunkturi…

po domače je TFT akupunktura s prsti…

energija, ki lahko zdravi je že itak normalno prisotna v telesu in čaka, da se jo sprosti z določenim algoritmom…

res je, da TFT ne spreminja realnosti dogodka, ki je povzročil psihično nelagodje…na primer, partner, ki te je zapustil se ne bo čudežno vrnil…ali pa če ti je umrl kdo od bližnjih, boš še naprej moral živeti s to realnostjo…

TFT ni način/metoda za brisanje tragedij…TFT je metoda za odstranjevanje bolečine in trpljenja, ki je obkrožalo travmatični dogodek…

in kaj je še čudovitega pri tej tehniki je, da je rezultat viden že po parih minutah…

75-80% ljudi lahko pričakuje, da se bodo njihova negativna čustva popolnoma razrešila…gospod callahan pravi, da preden je začel uporabljati TFT (uporabljal je samo tradicionalna psihoterapevtska orodja) je bil njegov uspeh okrog 5%...

zdaj, ko pa že uporablja tudi bolj napredna/nova orodja TFT-ja pa se mu je uspeh dvignil celo na 98%...

TFT je tudi risk-free metoda zdravljenja, kar pomeni, da če ni delovala nima stranskih učinkov…

za vse tiste, ki vas zanima kaj več o tej čudoviti zadevi, priporočam knjigo gospoda callahana z naslovom tapping the healer within…v knjigi je še bolj natančno razloženo ozadje thought field-a…kako tehnika deluje…znanstvena dognanja…in pa cel kup algoritmov za takojšnje zdravljenje težav kot so depresija, fobija, jet-lag, jeza, krivda, fizična bolečina itd itd…

well, število "ozdravljenih" pacientov z orodji tradicionalne psihoterapije je res smešno nizko…a kljub temu še vedno sprejemljiva norma…

preveč pogosto celo naredi več škode kot koristi…

in če nekaj ne deluje, zakaj ne bi poskušal kaj drugega…ker to drugo ima več šans, da bo delovalo, ali…:-)

fino je, če si radoveden…da vedno iščeš odgovore…ali jaz bi celo rekel, da si postavljaš boljša/prava vprašanja…

rešitve so nam ponavadi tik pred nosom aka minute stran…:-)

semper fidelis
-5er
blog.peterkamnicar.com

ps: mlajši brat od TFT je EFT…emotional field therapy…slovenska stran pa je TUKAJ...

pps: winston churchill je enkrat izjavil: "ljudje se velikokat spotaknejo ob resnico, a večina nadaljuje pot kot da se sploh nič ni zgodilo"…

doping, malo drugače

v času sprememb in negotovosti je fino imeti neko podporo/spodbudo…nekaj/nekoga na kaj se lahko opreš...

eden od mojih stebrov podpore/spodbude je muzika…

kar celotna biokemija v telesu se mi spremeni…:-)

ogled videa ne priporočam mlajšim od 16 let...:-)



take a chance on the edge of life just like all the rest
I look inside to dig it out cuz theres no points for second best ….

there's a raging fire in my heart tonight
growing higher and higher in my soul
there's a raging fire in the sky tonight
I wanna ride on the silver dome far into the night…

zakaj bil drkal naokrog...

went the distance now I'm back on my feet
just a man and his will to survive…

it`s the thrill of the fight…

eye of the tiger
eye of the tiger
eye of the tiger

v življenju ni pomembno kolikokrat padeš…bolj je pomembno, da se 1x več pobereš kot "nasprotnik"…:-)

semper fidelis
-5er
blog.peterkamnicar.com

ps: 1. nisem politik
2. sovražim politiko
3. a si bom dovolil kratko pokomentirati precedniško kampanjo…zdi se mi da letos kandidira največ Apolitičnih kandidatov, razen dveh (LP in ZJ Pl.)…a vredno si bo zapomniti tega možakarja http://www.darkokajnc.si/ ...kot pravijo, iz njega nekaj še bo…:-)

pps: rocky: you gotta be a moron... you gotta be a *moron* to wanna be a fighter...

iz mojega zaprašenega arhiva sanj

nekaj brskam po internetu in sem naletel na spodnje video posnetke…in malo sem se prestavil back in time…(pisdo, VEDNO nekaj izbrskam na tem internetu)…:-)

ah, čudovito…:-)

kot otrok sem sanjaril o marsičem…in eno od sanj je tudi bilo bmx kolo…bolj natančno, sanjaril sem o tem, da bom nekoč postal najboljši "šofer" bmx kolesa…i will rule the world…

huh, bil sem v osnovni šoli….kaj sem pa vedel drugega…:-)

in vzrok vsega je bil ravno en dotični film…zdaj, ne vem točno ali so takrat vrteli ogromno takih in podobnih filmov po TV ali pa so tega dotičnega vrteli non-stop…

jaz sem bil navdušen…idejo sem kupil, takoj…

res je da sam nisem imel bmx kolesa…star pony je bil čisto dovolj…:-)

nažalost takrat nismo imeli fotoaparata, na internetu pa tudi nisem našel primerne slike…da bi pokazal tega legendarnega pony-ja…:-)

jaz sem doma stran od šolskega igrišča okrog 200-300m…pot do igrišča vodi tudi skozi park…

in takrat smo imeli v parku tudi naravne skakalnice…par cm visoke iz zemlje narejene skakalnice…

in ko sem končal s filmom, zasičen z navdušenjem, valda, najprej hop na mojega pony-ja in pičim gasa na igrišče…skozi park…preko skakalnic…

kar pa se je na koncu izkazala kot velika napaka…:-)

nikoli nisem uspel izvesti kakega "giba" iz filma…od skakanja mi je ostalo samo polomljeno/milijonkrat zvarjeno kolo…ja, pony ni bil ravno kolo namenjeno bmx vragolijam…in pa kakšna modrica…:-)

eh, dovolj sanjarenja…poglej si videa…it makes me fly…:-)

ženske boste verjetno opazile, da so v 80'ih imeli grozne frizure...:-))

najprej movie trailer:

in še kratki odlomek s čudovito pesmijo v ozadju:

semper fidelis
-5er
blog.peterkamnicar.com

ps: takih stvari/filmov/dogodkov se z velikim veseljem spominjam…kot na primer tudi za moje pojme NAJBOLJŠI slovenski film vseh časov…moj ata socialistični kulak…enostavno briljantno…malek, mimika, vanč itd…jaooo…kako se ne bi spomnil kaj takega: "malek, ja ka si ti nori, zvezdo delaš iz dreka, ka hočeš da te zaprejo"…he he he…za poscat…:-)

pps: kulaka sem že arhiviral…bmx film pa ravno downloadam…ni boljšega kot tak arhiv…pa še ENKRATNA zapuščina je…:-)…"life worth living is worth recording"…

ali rasteš ali umiraš, to je sedaj vprašanje?

z očetom sva imela enega izmed tistih, ja vsak ve kakšnega, enega izmed tistih spodbudnih pogovorov…:-)

ko sem sporočil veselo novico, da se selim, je najprej nastala ena taka malo daljša pavza…:-)

nato mi reče: "pa v najdražje mesto se seliš!"…in mu pravim: "hm, ne vem, koliko je meni znano je london najdražje mesto"…ne grem v london, ne še…:-)

in oče nadaljuje: "in nič ne boš prišparal!"…in odgovorim: "jaz grem tja, ker želim zaslužit!"…

in kar ni nehal: "ja, če boš več zaslužil, boš tudi več zapravil!"…

in mu rečem: "ja, tu pa imaš prav, to se mi zdi nekako normalno, ali?!?"…:-)

in še vedno mu ni bilo dovolj: "raje še 1 leto ostani doma, boš lahko vzel kredit in si kupil nov avto!"…

in nisem se mogel več zadržat…;-)…odgovorim mu: "ja, a veš da moj kolega je LIMONE, kar tako cele, a ni to čudno?!?... ko sva nazadnje bila skupaj na kosilu, je kar tako pobral limono in jo jedel kot da bi bila pomaranča…čudno!... mislim, da si tako lahko poškoduje sklenino na zobeh ali nekaj podobnega, a ne?!?"…

WTF…:-)

oče me pogleda, iz ušes se mu začne kaditi: "!#3$%8&/4()=8?*9rghhhhh?!?!?!?"…:-)))

in ko tako poskušam prebavit vso to sranje, ki mi ga je nasul…ja, razumem ga, da ga je strah, da ima pomisleke…a vsaj za mene bi bilo boljše, da jih obdrži za sebe…(imam kar dovolj svojih strahov in pomislekov, tako da ne rabim še drugih, a ne)…:-)

spomnil sem se otrokovih (svojih) prvih korakov…otrokovega (svojega) učenja vožnje s kolesom…

najboljše delo staršev pri tem otrokovem opravilu bi naj bilo, da zaprejo oči in molijo….in naj imajo veliko povojev in hansaplastov pripravljenih…:-))

ne pa da potem govorijo: "povedal sem ti"….če otrok pade na obraz…

naj ga raje vpraša: "je bilo zabavno?"…ko mu povija rane…"ne, ni bilo zabavno!"…

"ok, potem pa tega več ne ponovi"…:-)))

ko ti nekdo hoče deliti nasvete ali te kritizirati si postavi naslednji 2 vprašanji…

1. kdo je oseba, ki mi deli nasvete/me kritizira?...

2. kaj je ta oseba v življenju že naredila/dosegla/doživela itd?...

z vsem spoštovanjem do mojega očeta/mojih staršev…neizmerno jih imam rad…dali so mi enega največjih daril na svetu…moje življenje…za kar sem jim zelo zelo hvaležen…

a obstaja čas in kraj, ko človek enostavno mora naprej…:-)

semper fidelis
-5er
blog.peterkamnicar.com

ps: zapomni si tole...starši vedno dajo od sebe vse najboljše, glede na sposobnosti/znanje/informacije, ki jih imajo...

pps: ne boš verjel, a to je že 100. post objavljen na mojem blogu…obisk iz dneva v dan narašča…trenutno je v povprečju okrog 110 obiskov na dan…s tem da je v zadnjih dneh okrog 120-130 obiskov na dan…hvala TI, da se oglasiš in prebereš kaj zapišem…HVALA…:-)

sonce, morje in lepa dekleta

poletje se počasi končuje…vsaj tako zgleda pri nas doma v prekmurju…:-)

ravno včeraj zvečer sem se vrnil iz kratkega dopusta na slovenski obali…tam zgleda kot da se je poletje še komaj začelo…:-)

kakorkoli, poletje je vsaj za mene končano…ah…:-)

in ena od stvari, ki se jih še potem z veseljem spominjam so poleg sonca, morja, plaž in lepih deklet tudi poletni hiti…

ja, muzika zavzema en zelo pomemben del v mojem življenju…kjerkoli sem, vedno prinesem domov kak komad…

muzika meni predstavlja eno izmed najboljših motivacijskih orodij…čudovita zadeva za spreminjanje razpoloženja…na boljše, seveda…:-)

in tale poletni hit si bom jaz zapomnil...

zelo všečna pesem…zelo všečno besedilo…bodi pozoren kako izgovarja besedo hot…hot, hot, hot…uf, enostavno be-a-u-tiful…he he he…:-)

bilo je doooolgo vroče poletje…party on can't stop until the morn' laundries short skirts good times can't hurt…:-)

ja, vse temelji na tem čudnem konceptu: počutiti se dobro, je dobro…:-)

za dobro razpoloženje z muziko naprej…:-))

rock this nation
-5er
blog.peterkamnicar.com

strup se skriva v majhnem glažeku

v citate AKA kratke/mini nasvete nekako ne verjamem…zdijo se mi poceni tolažba…:-)

a ta dva se mi stalno sprehajata po glavi…non stop…over and over again…OMG...:-)

na ta dva se največkrat spomnim…mogoče z razlogom…:-)

"ko se bodo ljudje počutili varne, pomembne in zaželjene, ne bodo imeli potrebe po zatiranju drugih, saj to počnejo le v želji, da bi se sami sebi zdeli večji v primerjavi z ostalimi…"

in

"ko bodo ljudje ugotovili, kako težko je spreminjati sebe, bodo nehali spreminjati druge…"

"nekoč" sem vedel dobesedno izstreliti citat za citatom…

"zdaj" jih pa raje bolj zadržim za sebe in se iz njih samo učim…:-)

semper fidelis
-5er
blog.peterkamnicar.com

ps: na to, kakšen boš čez 5 let, vpliva predvsem dvoje: ljudje, ki jih boš spoznal in knjige, ki jih boš prebral…

naključna prijaznost in nerazumno lepa dejanja

jaz veliko experimentiram…

karkoli sem kje/kaj do sedaj prebral, naj bo to beseda, stavek, tehnika, metoda…karkoli, sem nato šel probat v prakso…

želel sem se prepričati, če res deluje…:-)

aleš lisac pravi: "na srečo se jaz ukvarjam z marketingom in prodajo…in nikoli nisem in tudi ne bom testiral na živalih…testiram pa veliko…vendar samo na ljudeh :)..."

tudi jaz experimentiram na ljudeh…velikooo…VSE…:-)

zgodilo se je že kar nekaj let nazaj…ne vem točno leta, mislim pa da je bilo nekje konec avgusta ali septembra…

peljal sem se z mojo srebrno puščico proti zrečam…na seminar…

ustavil sem se na cestninski postaji v tepanjah in rečem simpatični gospodični v kabini: "a je možno, da plačam za sebe in za 5 avtomobilov za sabo?"…

gospodična pogleda izven kabine v vrsto za mano in presenečeno ter z nasmeškom reče: "seveda!"…

lepo v tišini plačam in se odpeljem naprej…

o podobni zgodbi sem bral v knjigi kurja juhica za dušo – jack canfield, mark victor hansen…

in ko sem se tako peljal po avtocesti proti tepanjam, sem se spomnil te zgodbe in glej ga zlomka (rožički na glavi so se mi našpičili, nasmešek mi je razlezel po obrazu) si rečem: "to pa moram probat"…:-)

ko sem zapeljal do cestninske postaje sem TAKOJ vedel/začutil, da to je to…zakaj?...v kabini je sedala mlada/simpatična gospodična, ki se je še povrh vsega prijetno/toplo nasmejala in prijazno pozdravila…

če bi naletel na kako neprijazno osebo, mrkega pogleda, bi verjetno opustil to svojo idejo, plačal za sebe in lepo odpeljal naprej…

njena prijaznost je tako tudi omogočila, da sem izpeljal ta svoj podvig…

ja, ni mi bilo enostavno…med vožnjo proti cestninski postaji sem poigraval ping pong s to idejo, ali naj jo izvedem ali ne…

a sem si rekel: "naključna prijaznost in nerazumno lepa dejanja, gremo"…in zadevo izpeljal…:-)

morda ne bom nikoli zvedel, kakšen je (bil) rezultat mojega dejanja…a občutek je bil booožanski…:-)

semper fidelis
-5er
blog.peterkamničar.com

ps: pravijo, da se ne moreš nasmehniti, ne da bi se pri tem spravil v dobro voljo…in prijaznosti ne moreš sprejeti, ne da bi te pri tem prijetno zdramilo…če bi bil eden izmed tistih voznikov za mano, ki je ugotovil, da ti je nekdo plačal cestnino, kdo ve, če te to ne bi navdihnilo, da bi pozneje komu drugemu storil kako lepo dejanje…daš komu prednost v križišču?...se komu nasmehneš?...itd…:-)

dopust, kraj kjer pozabiš na probleme

večina dopustov je končanih in počitnice tudi gredo počasi h koncu…a spomini ostanejo za vedno…ah...:-)

objavljam video super poletnega hita 2007…ja, tudi v slavnih zrćah ga vrtijo…:-)

hm, ne vem če sodi v "žanr" motivacijskih pesmi...mogoče motivacijski video...:-))

ogled videa ne priporočam mlajšim od 16 let…:-)

"Follow me
And let's go
To the place where we belong and leave our troubles at home
Come with me
We can go
To THAT paradise of love and joy our destination unknown…"

na na na na...tra la la la...:-)

semper fidelis
-5er
blog.www.peterkamnicar.com

ps: mogoče se še najde kdo, ki ni ves denar potrošil za ali na dopustu…anthony robbins bo imel v februarju 2008 svoj ZADNJI V ŽIVO seminar unleash the power within V EVROPI…pohiti s prijavo ker bo baje 1x manj placa...ponavadi je okrog 12 000 ljudi, zdaj bi naj bilo okrog 5000-6000 ljudi...organizator pravi, da zaradi security reasons...